Po dobrih desetih minutah hoje od zaprtega penziona Špik nas pozdravi Martuljkova skupina. Najvišji med njimi je Špik in kraljuje celotni skupini.
Nebesno modem potočku Martuljek sledimo po romantični soteski. Na stenah je mogoče opaziti kamnokreče in avriklje, ogromno je trav in mahov.
Pot nadaljujemo po soteski, kjer nam pot prečka kakšen mostiček in stopničke, ki popestrijo celotno pot.
Po dokaj nezahtevnem vzponu, ki traja približno 15 minut, zaslišimo šumenje. Nekaj metrov naprej, iz mostička, pa lahko opazimo in občudujemo Spodnji Martuljški slap.
Pot nadaljujemo po markirani poti, ki nas pripelje do kolovoza, po katerem nadaljujemo proti levi. Po nezahtevni, skoraj položni poti, pridemo do kažipotov, eden kaže v smeri Ingotove koče, drug v smeri drugega Martuljškega slapa. Preden prečkamo potok Martuljek se nam zopet odpre in pokaže veličasten Špik. Od tu naprej je pot zelo strma in zahteva previdnost.
Vode potočka Martuljek padajo preko sto metrov visoke stene in tvorijo Zgornji Martuljški slap. Dostop na drug breg je kar zahteven. Na poti je nekaj klinov in vrvi. Prehod pa otežuje tudi spolzka brv.
Nasproti koče pri Ingotu je potoček Martuljek zelo nizek. Njegovo strugo lahko z malce previdnosti prečkamo po kamnih.
Tudi sama pot do Ingotove koče je dokaj razgibana, saj jo seka kar nekaj manjših potočkov, katere prečkamo po takšnih mostičkih.
Mogočen Zgornji Martuljški slap v HDR različici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar