petek, 29. maj 2009
sreda, 27. maj 2009
Lucca - Pisa - Cinque Terre
Fotografije so nastale na potovanju po Italiji - slike si sledijo po mestih tako, kot piše v naslovu. Prve so iz Lucce - mesto z mogočnim obzidjem okrog celega mesta, na katerem imajo sprehajalno pot in celo parke.
LUCCA
LUCCA
...
...
...
...
...
...
...
...
PISAOd tu naprej so slike potem iz Pise. O Pisi nima smisla da karkoli napišem, saj verjetno že vsi vemo kaj in kako :)
...
...
...
...
...
CINQUE TERRE
Od tu naprej pa so potem že Cinque Terre. Če kdo nima ideje kam na izlet, mu tole toplo priporočam, saj je super za pogledat. Pri nas samo nismo imeli sreče, ker je ravno tisti dan najbolj deževalo. No kljub temu sem se trudil ves čas bit zunaj, pa čim več poslikat ...
Od tu naprej pa so potem že Cinque Terre. Če kdo nima ideje kam na izlet, mu tole toplo priporočam, saj je super za pogledat. Pri nas samo nismo imeli sreče, ker je ravno tisti dan najbolj deževalo. No kljub temu sem se trudil ves čas bit zunaj, pa čim več poslikat ...
...
...
...
...
...
...
Omenil bi še to, da mogoče nekatere fotografije izgledajo malo preveč obdelane, to pa zato, ker sem se malo igral z HDR ... ostale pa so takšne kot pač so. Če se vam zdijo preveč obdelane, bi prosil če to tudi poveste, da bom vedel za drugič. No, pa tud drugače bom vesel, če kaj pokomentirate. :)
torek, 26. maj 2009
Portretiranje
Portret je splošnem opredeljen le na neko osebo oziroma na obraz določene osebe. Portret lahko ustvari fotograf ali slikar. Na področju fotografije, pa se je vsekakor priporočljivo držati nekih smernic, preden se zadeve lotimo bolj resno.
Za začetek lahko spoznamo različne vrste portretov:
- Bližinski portreti
- Portreti zgornjega dela telesa in
- Okoljski portreti
Ko ljudje opazijo, da jih nekdo poizkuša fotografirati, po navadi postanejo živčni in poizkušajo na obrazu prikazati nek izraz, ki v resnici ne predstavlja njih samih. Zato je najbolje ugotoviti neko tehniko, kako ljudi pripraviti do tega, da na fotografijah izgledajo sproščeno, udobno ter brez skrbi do fotografa oziroma tega da jih nekdo poizkuša fotografirati.
Ravno zato, veliko poklicnih fotografov uporablja različne trike.
Lep primer je štetje do tri. Oseba se pripravi točno na tri, fotograf pa po končanem štetju naredi še nekaj fotografij, medtem ko je oseba ki jo portretiramo že sproščena, saj se je osredotočila le na čas, ko bomo prešteli do tri. V večini primerov portretiranec ne bo niti vedel da smo naredili še nekaj fotografij, vzdušje na fotografiji pa bo veliko bolj sproščeno.
Drug bolj pogost način pa je, da fotograf pove nekaj smešnega, kar osebi ki jo portretiramo privabi na obraz nasmešek. Nekaj v tem smislu, pa ste verjetno doživeli že tudi sami.
Bližinski portreti - ti so po navadi osredotočeni na ramena in glavo ali pa samo glavo. So najbolj pogosti in najbolje prikažejo izraz na obrazu. Za njih je najbolj pomembno, da svetloba prihaja iz pravega kota.
Če na primer želite poudariti gube ali podrobnosti na obrazu, mora svetloba prihajati iz strani ali od vrha.
Če želite ustvariti "mehke" fotografije, morate za to izbrati oblečen dan, ali poizkusiti ustvariti razpršeno svetlobo, tako da ne nastane nobena senca.
Prav tako morate poskrbeti, da je osrednji predmet bolj osvetljen od ozadja, tako da s tem zmanjšate motnje v ozadju.
Za bližinske portrete morate uporabiti široko odprto zaslonko (Nizek F), da ozadje ni ostro in je zato tudi manj moteče.
Fotografi po navadi uporabljajo fiksne teleobjektive, ki so 90 mm ali več in sicer zato, da se s tem zmanjša poudarek nosu ali katerega drugega detajla. Deluje pa zato, ker se pri tej razdalji nos ali kaj drugega ne zdi bližje fotoaparatu kot pa ostali del obraza.
Portreti zgornjega dela telesa - ti so manj zahtevni, ker je oseba po navadi bolj sproščena, saj je fotografija veliko manj osebna.
Uporabljajo se na raznih rojstnih dnevih in podobnih priložnostih. Takšen portret ne vključuje samo osebe, pač pa tudi malo več okolice in ozadja.
Okoljski portreti - to so portreti, ki vas spustijo v življenje portretiranca. Lahko vsebujejo osebo v določenem scenariju ali pa kot del hobija, v katerem oseba uživa. So tudi najboljši za kasnejše gledalce fotografije, saj mu govorijo določeno zgodbo o osebi na njej. Pogosto jih uporabljajo tudi razni foto-novinarji, saj z njimi najlažje prikažejo pogled v življenje zanimivih ljudi.
Uporabite te informacije za kakršno koli vrsto portretne fotografije, in nato poizkušajte v praksi, saj si boste le tako nabrali najboljše izkušnje.
Za začetek lahko spoznamo različne vrste portretov:
- Bližinski portreti
- Portreti zgornjega dela telesa in
- Okoljski portreti
Ko ljudje opazijo, da jih nekdo poizkuša fotografirati, po navadi postanejo živčni in poizkušajo na obrazu prikazati nek izraz, ki v resnici ne predstavlja njih samih. Zato je najbolje ugotoviti neko tehniko, kako ljudi pripraviti do tega, da na fotografijah izgledajo sproščeno, udobno ter brez skrbi do fotografa oziroma tega da jih nekdo poizkuša fotografirati.
Ravno zato, veliko poklicnih fotografov uporablja različne trike.
Lep primer je štetje do tri. Oseba se pripravi točno na tri, fotograf pa po končanem štetju naredi še nekaj fotografij, medtem ko je oseba ki jo portretiramo že sproščena, saj se je osredotočila le na čas, ko bomo prešteli do tri. V večini primerov portretiranec ne bo niti vedel da smo naredili še nekaj fotografij, vzdušje na fotografiji pa bo veliko bolj sproščeno.
Drug bolj pogost način pa je, da fotograf pove nekaj smešnega, kar osebi ki jo portretiramo privabi na obraz nasmešek. Nekaj v tem smislu, pa ste verjetno doživeli že tudi sami.
Bližinski portreti - ti so po navadi osredotočeni na ramena in glavo ali pa samo glavo. So najbolj pogosti in najbolje prikažejo izraz na obrazu. Za njih je najbolj pomembno, da svetloba prihaja iz pravega kota.
Če na primer želite poudariti gube ali podrobnosti na obrazu, mora svetloba prihajati iz strani ali od vrha.
Če želite ustvariti "mehke" fotografije, morate za to izbrati oblečen dan, ali poizkusiti ustvariti razpršeno svetlobo, tako da ne nastane nobena senca.
Prav tako morate poskrbeti, da je osrednji predmet bolj osvetljen od ozadja, tako da s tem zmanjšate motnje v ozadju.
Za bližinske portrete morate uporabiti široko odprto zaslonko (Nizek F), da ozadje ni ostro in je zato tudi manj moteče.
Fotografi po navadi uporabljajo fiksne teleobjektive, ki so 90 mm ali več in sicer zato, da se s tem zmanjša poudarek nosu ali katerega drugega detajla. Deluje pa zato, ker se pri tej razdalji nos ali kaj drugega ne zdi bližje fotoaparatu kot pa ostali del obraza.
Portreti zgornjega dela telesa - ti so manj zahtevni, ker je oseba po navadi bolj sproščena, saj je fotografija veliko manj osebna.
Uporabljajo se na raznih rojstnih dnevih in podobnih priložnostih. Takšen portret ne vključuje samo osebe, pač pa tudi malo več okolice in ozadja.
Okoljski portreti - to so portreti, ki vas spustijo v življenje portretiranca. Lahko vsebujejo osebo v določenem scenariju ali pa kot del hobija, v katerem oseba uživa. So tudi najboljši za kasnejše gledalce fotografije, saj mu govorijo določeno zgodbo o osebi na njej. Pogosto jih uporabljajo tudi razni foto-novinarji, saj z njimi najlažje prikažejo pogled v življenje zanimivih ljudi.
Uporabite te informacije za kakršno koli vrsto portretne fotografije, in nato poizkušajte v praksi, saj si boste le tako nabrali najboljše izkušnje.
ponedeljek, 25. maj 2009
Po nevihti
Slikano včeraj po nevihti ... tole je HDR, posnel sem jih sicer še nekaj, ampak niso uspele. Slikanje HDR-a v dežju ali oblačnem vremenu mi vedno predstavlja problem, saj fotografije skoraj vedno postanejo preveč zrnate po nebu. Če ima kdo kakšen predlog kako to odpraviti bom vesel, če kaj pokomentira :)
nedelja, 24. maj 2009
Nasveti in namigi za boljše fotografije pokrajine
Preden boste pritisnili na gumb vašega fotoaparata v želji, da bi fotografirali odlično prizorišče, obstaja mnogo stvari, o katerih moraš najprej razmisliti. Predstavil bom nekaj preprostih in kratkih nasvetov, ki bi komu mogoče lahko prišli prav.
1. Na primer, oglejte si nebo. Je preveč dolgočasno? Če se izkaže da je, potem razmislite, kako boste rešili ta problem. Mogoče lahko spremenite kompozicijo fotografije tako, da je prikazanega čisto malo neba ali pa ga v celoti izpustite iz fotografije. Druga možnost je, da se vrnete ob drugem času, ko so na nebu drugačne barve zaradi položaja sonca. Najprimernejša sta po navadi čas sončnega vzhoda in zahoda. Takrat je svetloba po navadi najboljša za pokrajinsko fotografijo.
2. Zelo pomembno je tudi to, da si okolico dobro ogledate preden fotografirate. Zgodilo se je že, da sem zgodaj zjutraj vstal, da bi fotografiral jezero malo po sončnem vzhodu. Čas zaklopke in focus sta bila enkratno nastavljena, vse je izgledalo popolno, toda ko sem prišel domov in na svojem računalniku pogledal fotografijo, sem na jezeru videl plavati smeti in grd plastičen sod.
Hotel sem povedati, da včasih lahko izgleda vse popolno in napako opazimo šele doma na računalniku, če si dane situacije ne ogledamo dobro že na licu mesta.
3. Ena izmed stvari, na katere moramo biti prav tako pozorni je to, kar se nahaja v ozadju fotografije. So to električne žice, parkirišče polno avtomobilov, cesta s premikajočimi se avtomobili …
Na vse to je potrebno biti pozoren, saj je včasih razlika med dobro in slabo fotografijo predvsem v elementih, ki se nahajajo v ozadju.
4. Ne nazadnje je potrebno biti pazljiv tudi pri pogledu skozi objektiv. Pri tem mislim, kako razporedimo celotno sceno. Verjetno si ne želimo, da bi imeli drevo v zgornjem kotu fotografije in bi zraven še odrezali celotno nebo. Odvisno je tudi ali fotografija izgleda preprosto ali preveč zakomplicirano. Na primer – včasih lahko samotno drevo naredi veliko večji vtis kot pa celoten gozd.
1. Na primer, oglejte si nebo. Je preveč dolgočasno? Če se izkaže da je, potem razmislite, kako boste rešili ta problem. Mogoče lahko spremenite kompozicijo fotografije tako, da je prikazanega čisto malo neba ali pa ga v celoti izpustite iz fotografije. Druga možnost je, da se vrnete ob drugem času, ko so na nebu drugačne barve zaradi položaja sonca. Najprimernejša sta po navadi čas sončnega vzhoda in zahoda. Takrat je svetloba po navadi najboljša za pokrajinsko fotografijo.
2. Zelo pomembno je tudi to, da si okolico dobro ogledate preden fotografirate. Zgodilo se je že, da sem zgodaj zjutraj vstal, da bi fotografiral jezero malo po sončnem vzhodu. Čas zaklopke in focus sta bila enkratno nastavljena, vse je izgledalo popolno, toda ko sem prišel domov in na svojem računalniku pogledal fotografijo, sem na jezeru videl plavati smeti in grd plastičen sod.
Hotel sem povedati, da včasih lahko izgleda vse popolno in napako opazimo šele doma na računalniku, če si dane situacije ne ogledamo dobro že na licu mesta.
3. Ena izmed stvari, na katere moramo biti prav tako pozorni je to, kar se nahaja v ozadju fotografije. So to električne žice, parkirišče polno avtomobilov, cesta s premikajočimi se avtomobili …
Na vse to je potrebno biti pozoren, saj je včasih razlika med dobro in slabo fotografijo predvsem v elementih, ki se nahajajo v ozadju.
4. Ne nazadnje je potrebno biti pazljiv tudi pri pogledu skozi objektiv. Pri tem mislim, kako razporedimo celotno sceno. Verjetno si ne želimo, da bi imeli drevo v zgornjem kotu fotografije in bi zraven še odrezali celotno nebo. Odvisno je tudi ali fotografija izgleda preprosto ali preveč zakomplicirano. Na primer – včasih lahko samotno drevo naredi veliko večji vtis kot pa celoten gozd.
sobota, 23. maj 2009
Trnovski gozd in Golaki
Tokrat bomo spoznavali svet, ki se razprostira med Idrijskim hribovjem in Vipavsko dolino. To je Trnovski gozd oziroma bolj natančno - podali se bomo na Golake. Golaki so trije zelo zanimivi vrhovi v Trnovskem gozdu. In zakaj so tako zanimivi? Zato, ker jih obdajajo številni kraški pojavi, kot so škraplje,žlebiči, škavnice, zato ker med skalnimi razpokami lahko najdemo tudi številne zavarovane, endemične rastline in zato ker je to območje eno izmed najbolj ohranjenih in nedotaknjenih, kar se tiče rastlinstva in živalstva. Priznani oziroma zaščiteni so tudi kot naravni in gozdni rezervat, zato so tam našle zatočišče tudi številne divje živali, med njimi tudi nekaj ogroženih.
Če se med potjo ustavimo malo pred vasjo Predmeja, se nam odpre prelep razgled na Vipavsko dolino.
Ko pa že prispemo v osrčje Trnovskega gozda, nas do cilja vodijo prisrčni smerokazi.
Gozd ki nas ves čas obdaja je zares zanimiv, saj imamo ves čas občutek da se nahajamo v nekem starem in mogočnem pragozdu.
Po približno 20 minutah hoje od našega avtomobila, nas pot pripelje do table, ki nam pove, da je do Iztokove koče le še 5 minut.
Iztokova koča - tukaj si lahko po prvem vzponu malce odpočijemo, potem pa se pot usmeri desno navzgor od koder je do vrha Malega Golaka še približno eno uro hoje.
Tukaj si lahko preberemo nekaj o Naravnem rezervatu Golaki in Smrekovi dragi.
Pot pa nas pelje naprej proti vrhu obdana s številnimi zanimivimi kraškimi pojavi.
Kljub temu, da smo se na Mali Golak odpravili aprila, je bila pot ves čas še popolnoma zasnežena. Proti vrhu je bilo na določenih delih še preko meter snega.
In končno .... vrh. Mali Golak - 1495m. Mali Golak je tudi najvišji vrh Trnovskega gozda, čeprav bi nas ime lahko zavedlo in bi pomislili,da je Veliki Golak višji od Malega.
Razgled proti Primorski.
In razgled proti Gorenjski. Omenil bi še to, da je bilo vreme v mojem primeru žal bolj oblačno, tako da pravega razgleda ravno ni bilo.So mi pa pri Iztokovi koči povedali, da se ob lepem vremenu vidi skoraj vsa Slovenija - od Alp do morja.
Če se med potjo ustavimo malo pred vasjo Predmeja, se nam odpre prelep razgled na Vipavsko dolino.
Ko pa že prispemo v osrčje Trnovskega gozda, nas do cilja vodijo prisrčni smerokazi.
Tukaj lahko dobimo približno predstavo kje se nahajamo in kje je naš cilj. Za izhodišče lahko vzamemo točko, kjer se trenutno nahajamo (rdeča pika), ali pa se odpeljemo po rumeni poti po klancu navzgor (v smeri Nagnovca) kjer nas bodo s ceste do izhodišča usmerile table, ki jih najdemo ob njej.
Mi smo izbrali drugo varianto, saj je bilo iz prve točke zaradi preobilice snega žal nemogoče hoditi.
Gozd ki nas ves čas obdaja je zares zanimiv, saj imamo ves čas občutek da se nahajamo v nekem starem in mogočnem pragozdu.
Po približno 20 minutah hoje od našega avtomobila, nas pot pripelje do table, ki nam pove, da je do Iztokove koče le še 5 minut.
Iztokova koča - tukaj si lahko po prvem vzponu malce odpočijemo, potem pa se pot usmeri desno navzgor od koder je do vrha Malega Golaka še približno eno uro hoje.
Tukaj si lahko preberemo nekaj o Naravnem rezervatu Golaki in Smrekovi dragi.
Pot pa nas pelje naprej proti vrhu obdana s številnimi zanimivimi kraškimi pojavi.
Kljub temu, da smo se na Mali Golak odpravili aprila, je bila pot ves čas še popolnoma zasnežena. Proti vrhu je bilo na določenih delih še preko meter snega.
In končno .... vrh. Mali Golak - 1495m. Mali Golak je tudi najvišji vrh Trnovskega gozda, čeprav bi nas ime lahko zavedlo in bi pomislili,da je Veliki Golak višji od Malega.
Razgled proti Primorski.
In razgled proti Gorenjski. Omenil bi še to, da je bilo vreme v mojem primeru žal bolj oblačno, tako da pravega razgleda ravno ni bilo.So mi pa pri Iztokovi koči povedali, da se ob lepem vremenu vidi skoraj vsa Slovenija - od Alp do morja.
Na vrhu si lahko ogledamo tudi ploščo, ki nam pokaže kaj se nahaja v kateri smeri.
Tukaj bom z predstavitvijo tudi zaključil, saj se vrnemo navzdol po istipoti kot navzgor.
Upam, da sem koga s predstavitvijo navdušil, da se tudi sam odpravi na izlet na Golake, v nasprotnem primeru ste pa vsaj videli kaj vse nam ponuja naša prelepa dežela. 
petek, 22. maj 2009
22.5.2009 - Blog je začel delovati
Digitalna fotografija ima veliko prednosti pred tradicionalno filmsko fotografijo. Digitalne fotografije so ugodne omogočajo vam, da vidite rezultate takoj, ne zahtevajo stroškov za film in razvoj, ter so primerne za uporabo z razno programsko opremo ter pošiljanje v splet.
Čeprav bo streljanje na film vedno imelo mesto v svetu fotografije, so digitalni fotoaparati popolnoma prevzeli potrošnike na trgu. Samo pred petimi leti ste za nakup digitalnega fotoaparata potrebovali skoraj celo premoženje, danes pa najcenejši digitalni fotoaparat dobite že za nekaj deset evrov. Za denar, za katerega ste včasih dobili nek osnovni model, pa danes dobite že na pol profesionalen digitalni fotoaparat, s katerim imate ogromno možnosti za eksperimentiranje in ustvarjanje.
Namen te strani je predstaviti ljudem moje fotografije, moja doživetja in potovanja. Zelo bom vesel kakršnih koli kritih glede mojih fotografij, tako da je dobrodošlo, da slike komentirate, ocenite, dodate kakšen predlog, saj bomo le tako lahko vsi kaj odnesli od vsega skupaj.
Namen strani pa ni samo ocenjevanje mojih fotografij, pač pa tudi izobraževanje v svetu digitalne fotografije, občasno bo objavljen kakšen prispevek, članek ali intervju, v povezavi z digitalno fotografijo, sproti pa se lahko pogovarjamo o razno raznih stvareh.
Naročite se na:
Objave (Atom)