Portretiranje

Portret je splošnem opredeljen le na neko osebo oziroma na obraz določene osebe. Portret lahko ustvari fotograf ali slikar. Na področju fotografije, pa se je vsekakor priporočljivo držati nekih smernic, preden se zadeve lotimo bolj resno.

Za začetek lahko spoznamo različne vrste portretov:

- Bližinski portreti
- Portreti zgornjega dela telesa in
- Okoljski portreti

Ko ljudje opazijo, da jih nekdo poizkuša fotografirati, po navadi postanejo živčni in poizkušajo na obrazu prikazati nek izraz, ki v resnici ne predstavlja njih samih. Zato je najbolje ugotoviti neko tehniko, kako ljudi pripraviti do tega, da na fotografijah izgledajo sproščeno, udobno ter brez skrbi do fotografa oziroma tega da jih nekdo poizkuša fotografirati.

Ravno zato, veliko poklicnih fotografov uporablja različne trike.
Lep primer je štetje do tri. Oseba se pripravi točno na tri, fotograf pa po končanem štetju naredi še nekaj fotografij, medtem ko je oseba ki jo portretiramo že sproščena, saj se je osredotočila le na čas, ko bomo prešteli do tri. V večini primerov portretiranec ne bo niti vedel da smo naredili še nekaj fotografij, vzdušje na fotografiji pa bo veliko bolj sproščeno.

Drug bolj pogost način pa je, da fotograf pove nekaj smešnega, kar osebi ki jo portretiramo privabi na obraz nasmešek. Nekaj v tem smislu, pa ste verjetno doživeli že tudi sami.

Bližinski portreti - ti so po navadi osredotočeni na ramena in glavo ali pa samo glavo. So najbolj pogosti in najbolje prikažejo izraz na obrazu. Za njih je najbolj pomembno, da svetloba prihaja iz pravega kota.

Če na primer želite poudariti gube ali podrobnosti na obrazu, mora svetloba prihajati iz strani ali od vrha.

Če želite ustvariti "mehke" fotografije, morate za to izbrati oblečen dan, ali poizkusiti ustvariti razpršeno svetlobo, tako da ne nastane nobena senca.
Prav tako morate poskrbeti, da je osrednji predmet bolj osvetljen od ozadja, tako da s tem zmanjšate motnje v ozadju.

Za bližinske portrete morate uporabiti široko odprto zaslonko (Nizek F), da ozadje ni ostro in je zato tudi manj moteče.
Fotografi po navadi uporabljajo fiksne teleobjektive, ki so 90 mm ali več in sicer zato, da se s tem zmanjša poudarek nosu ali katerega drugega detajla. Deluje pa zato, ker se pri tej razdalji nos ali kaj drugega ne zdi bližje fotoaparatu kot pa ostali del obraza.

Portreti zgornjega dela telesa - ti so manj zahtevni, ker je oseba po navadi bolj sproščena, saj je fotografija veliko manj osebna.
Uporabljajo se na raznih rojstnih dnevih in podobnih priložnostih. Takšen portret ne vključuje samo osebe, pač pa tudi malo več okolice in ozadja.

Okoljski portreti - to so portreti, ki vas spustijo v življenje portretiranca. Lahko vsebujejo osebo v določenem scenariju ali pa kot del hobija, v katerem oseba uživa. So tudi najboljši za kasnejše gledalce fotografije, saj mu govorijo določeno zgodbo o osebi na njej. Pogosto jih uporabljajo tudi razni foto-novinarji, saj z njimi najlažje prikažejo pogled v življenje zanimivih ljudi.

Uporabite te informacije za kakršno koli vrsto portretne fotografije, in nato poizkušajte v praksi, saj si boste le tako nabrali najboljše izkušnje.